ponedeljek, 25. marec 2013

Špeh ni greh ali Sodobni miti o "zdravi" hrani

Je prehranjevanje po prehranski piramidi res zdravo in so nasičene maščobe prav nasprotno, nezdrave? Ali sta to le dva od številnih mitov o zdravi prehrani, ki so se pojavili v medijih v zadnjih desetletjih. Te mite razkriva Šibenčanka Anita Šupe, ki dela in živi na Švedskem. Njen prvenec Resnice in laži o hrani je dostopen tudi na prodajnih policah Ara založbe. 



Mit št. 1: 

Zdrava prehrana = vegetarijanstvo, light proizvodi, povečano uživanje žit, omejeno uživanje rdečega mesa in jajc

Resnice in laži o hraniČlovek je bil stotisoče let lovec in je živel od hrane živalskega izvora, bogate z beljakovinami in maščobami, o katerih danes vemo, da tvorijo gradbeni material za naše telo. Poljedelstvo, ki nam je prineslo žito, iz katerega so dandanes izdelani številni izdelki, se je v naši zgodovini razvilo razmeroma pozno in človek se po izsledkih vse več raziskav fiziološko še ni uspel prilagoditi tako veliki količini škroba in drugim kemičnim spojinam. Ko je začela industrija s predelovanjem hrane, se je po mnenju Anite Šupe stanje še poslabšalo. Našim še vedno "paleolitskim" telesom so povsem tuje in nenaravne stvari, kot so sladkor in rafinirani ogljikovi hidrati, rafinirana in hidrogenirana rastlinska olja, kot tudi kemikalije, ki jih uporablja živilska industrija. Še vedno imamo ljudje torej "paleolitski" tip telesa in prilagajanje na nov način prehranjevanja, ki se je v večji meri pojavil šele z industrializacijo, je dolgotrajnejše, kot si mislimo. 

MIT OVRŽEN.

Mit št. 2:

Maščoba debeli, holesterol pa ubija

Ta mit se je pojavil konec sedemdesetih let. Ko so ga "strokovnjaki" skozi medije oznanili širši javnosti, se je začelo mnenje o zdravi prehrani spreminjati. Ljudje so začeli jesti več hrane, ki temelji na žitih, zato, da bi se izognili tej strašni maščobi, začeli so jesti tudi več ogljikovih hidratov in predelanih živil. Namesto nasičenih maščob živalskega izvora so začeli uporabljati rafinirana rastlinska olja ter hidrogenirane masti in transmaščobe. Od takrat naprej se po svetu širi epidemija debelosti, diabetesa, srca in ožilja. Ali sta torej res ravno maščoba in holesterol tista krivca? Ravno zaradi vseh teh masti, žit in predelanih živil, danes dve tretjini prebivalcev zahodnega sveta trpita zaradi prevelike teže ali debelosti, pol prebivalcev zemlje jemlje zdravila, starejši ljudje celo povprečno 3 tablete na dan. 

MIT OVRŽEN.

Mit št. 3:

Žita lahko jemo v katerikoli obliki, brez da bi jih prej posebej pripravili

Izsledki tradicionalni kultur nam pravijo, da to ni mogoče. Tradicionalna ljudstva so žita namakala, nakalila, fermentirala, da so z njimi odstranila antihranila. 
"Z namakanjem žit se encimi in laktobakterije razgradijo in nevtralizirajo fetinsko kislino. Namakanje v topli vodi nevtralizira tudi zaviranje encimov, ki so v vseh žitih, zato se z njihovo nevtralizacijo spodbudi nastajanje mnogih dragocenih encimov, ki nam pomagajo izkoristiti veliko več vitaminov iz žit, zlasti tistih iz skupine B."
Danes torej ob vsej znanosti ne vemo kar so ljudje v preteklosti širom po svetu vedeli - kaj morajo narediti, da so zrnja lažje prebavljiva in koristnejša.

MIT OVRŽEN.


Več o temi na naši facebook strani in v reviji Misteriji. Knjigo lahko najdete na naši spletni strani www.misteriji.si
http://misteriji.si/art/0/Resnice_in_lazi_o_hrani


Ni komentarjev:

Objava komentarja