Sistemska postavitev družine: Trije energijski zakoni

Ali vemo, kdo so naši predniki? Ali poznamo njihove zgodbe in usodne povezanosti, v katere smo vpleteni? Če smo pozorni, opazimo, da je naše življenje le zrcalen odsev stanja v naši družini. Povezani smo v skupno družinsko dušo. Šele, ko se soočamo s starimi ranami naših predhodnih generacij, jih lahko sprejmemo, pozdravimo in zavestno živimo naprej z očiščenim spominom, ki ne vpliva več obremenjujoče na naše življenje in usode prihodnjih generacij. Ena od metod, s katero lahko razrešimo te obremenjujoče družinske vzorce, je sistemska postavitev. Ta v Sloveniji vse bolj popularna metoda temelji na treh energijskih zakonih, ki v splošnem pravijo, da smo znotraj družine vsi člani povezani v skupno družinsko dušo. In z vsemi člani mislimo starše, brate, sestre, stare starše, njihove starše... Znotraj družine je vzpostavljena skupna energija, ki včasih zaradi dejanj ali nedejanj naših prednikov bedi nad nami. To energijo čutimo, a je ne prepoznamo. Metoda, ki jo v Sloveniji izvaja univerzitetna diplomirana pedagoginja, profesorica umetnostne zgodovine in NLP coach Nataša Čebulj, nam pomaga pri prepoznavanju te energije. 

Pri razlagi je metodo najlažje razdeliti na tri energijske zakone, ki jo oblikujejo:

1. zakon: Energijski zakon sprejemanja
"Vsi, ki so kadarkoli pripadali našemu družinskemu sistemu, imajo enako pravico pripadati."

Vsi, ki pripadajo nekemu družinskemu sistemu, imajo pravico, da so vključeni v sistem, da so priznani, videni in sprejeti kot del te celote, ne glede na okoliščine njihovega življenja. Vsaka družina ima svoja pravila vedenja, čustvovanja, odnose. V tem duhu se vzgoja prenaša iz roda v rod. Člani, ki spoštujejo ta red, na nezavedni ravni gojijo pri sebi dobro vest. Kadar pa nekdo te tradicije ne spoštuje, ga sistem lahko izloči. A obstaja tudi višja zavest, bog, univerzum, stvarstvo, naravna sila, arhaična zavest, ki ne dovoli, da se nekoga izloči. Da bi se to izravnalo, neka druga oseba v tej družini, lahko tudi kakšno generacijo kasneje, prevzame energijo in čustva tistega, ki je bil izločen. 

Velikokrat so na primer moški iz vojne prinesli s seboj huda bremena, žalost, krivdo, kar je vplivalo na celo družino. Družina je trpela, če pa bi pogledali odprto na vse te vojake in jim podelili pozornost, ljubezen ter jim dali mesto, ki jim pripada, bi se odnosi in razmere v družini zrahljali. 

2. zakon: Energijski zakon prednosti
"Tisti, ki pride prej v sistem, ima prednost, pa ne v smislu, da je boljši, ampak v smislu spoštovanja in odgovornosti."

Oče in mama sta prva v sistemu in imata prednost. Sledi prvi otrok, drugi, in tako naprej. Če imata starša pri prvem otroku splav, potem pa se rodi drugi, vsi mislijo, da je prvi, vendar v tem sistemu temu ni tako. Ta otrok je v resnici drugi otrok in ima lahko nenehno občutek, da ni na pravem mestu. Potem pride tretji, ki misli, da je drugi in morda se ves čas kregata med seboj, ker ni harmonije, nekaj manjka, energijski red je porušen.

Ali na primer, ko imata mož in žena 2 otroka, potem pa se razideta in dobita vsak svojega novega partnerja in si z njim ustvarita novo družino, kjer imata spet vsak po enega otroka. Kakšen je tukaj red? V novi družini ostaja prvi partner še vedno družinski član in sicer tako, da je ženin bivši mož še vedno njen prvi mož v družinskem sistemu. Sledi prvi otrok, drugi otrok iz prvega zakona in šele potem drugi mož in otrok iz novega zakona. Če ta red ni upoštevan, so prvi v rangu izločeni in se jim ne prizna pravega mesta v sistemu, lahko pa se zgodi, da breme nosi ravno zadnji otrok, ker je na višjem mestu, kot mu pripada.

"Dogaja se, da dobimo drugačen pogled in se nam odprejo druge dimenzije. Če smo prej poznali samo ta svet trdnih tal, spodnji del travnika, kjer živijo mravlje in hrošči, zdaj splezamo po travni bilki navzgor in vidimo tudi ptice in metulje. Naenkrat ugotovimo, da ima travnik dve strani. To se nam potem začne dogajati v življenju in to ozavestimo. Ne gre seveda takoj, od danes na jutri. Potreben je določen čas ter vztrajnost in potrpežljivost."

3. energijski zakon
"Če hočemo biti zadovoljni in srečni v enakovrednem življenju, mora znotraj vsakega sistema obstajati ravnovesje v dajanju in prejemanju."

Samo roditelj lahko da več svojemu otroku; tukaj izravnava ni potrebna. Če pa hočemo imeti enakovredne odnose v partnerstvu, kot prijatelji, pa tudi v večjih sistemih, kot so organizacije in podjetja, je pomembno, da je to v ravnovesju. Če jaz dajem več, potem za drugega ostane manj dajanja. In če dam veliko, potem običajno tudi pričakujem veliko. Če mi drugi tega ne more dati, se tega boji in gre stran. Zato ljudje, ki preveč dajejo, pogosto ostanejo sami. Potem pa so nesrečni in pravijo: "Toliko dajem, pa nič ne dobim."

Hkrati pa to izkoristijo, da lahko igrajo vlogo žrtve. Skozi postavitev se je pokazalo, da ljudje, ki veliko dajejo, niso dovolj vzeli od svojih staršev. Lahko smo na primer jezni na svojo mamo, ker od nje v nekem obdobju nismo dobili tistega, kar smo potrebovali. Po drugi strani pa smo pretirano ljubeznivi in ustrežljivi do drugih okoli nas. Veliko dajemo, smo na uslugo, ker vedno iščemo pozornost, ki je takrat nismo dobili. Obesimo se tudi na partnerja, ampak zanj je to breme. On nam ne more dati te ljubezni, ki nam jo lahko da mama.

Povzeto po članku Povezani v družinsko dušo, revija Misteriji, marec 2013. 

Več informacij na: 

http://misteriji.si/art/Terapije_delavnice_dogodki_Misteriji_v_zivo/postavitev_druzine