Sistemska postavitev družine: Trije energijski zakoni

Ali vemo, kdo so naši predniki? Ali poznamo njihove zgodbe in usodne povezanosti, v katere smo vpleteni? Če smo pozorni, opazimo, da je naše življenje le zrcalen odsev stanja v naši družini. Povezani smo v skupno družinsko dušo. Šele, ko se soočamo s starimi ranami naših predhodnih generacij, jih lahko sprejmemo, pozdravimo in zavestno živimo naprej z očiščenim spominom, ki ne vpliva več obremenjujoče na naše življenje in usode prihodnjih generacij. Ena od metod, s katero lahko razrešimo te obremenjujoče družinske vzorce, je sistemska postavitev. Ta v Sloveniji vse bolj popularna metoda temelji na treh energijskih zakonih, ki v splošnem pravijo, da smo znotraj družine vsi člani povezani v skupno družinsko dušo. In z vsemi člani mislimo starše, brate, sestre, stare starše, njihove starše... Znotraj družine je vzpostavljena skupna energija, ki včasih zaradi dejanj ali nedejanj naših prednikov bedi nad nami. To energijo čutimo, a je ne prepoznamo. Metoda, ki jo v Sloveniji izvaja univerzitetna diplomirana pedagoginja, profesorica umetnostne zgodovine in NLP coach Nataša Čebulj, nam pomaga pri prepoznavanju te energije. 

Pri razlagi je metodo najlažje razdeliti na tri energijske zakone, ki jo oblikujejo:

1. zakon: Energijski zakon sprejemanja
"Vsi, ki so kadarkoli pripadali našemu družinskemu sistemu, imajo enako pravico pripadati."

Vsi, ki pripadajo nekemu družinskemu sistemu, imajo pravico, da so vključeni v sistem, da so priznani, videni in sprejeti kot del te celote, ne glede na okoliščine njihovega življenja. Vsaka družina ima svoja pravila vedenja, čustvovanja, odnose. V tem duhu se vzgoja prenaša iz roda v rod. Člani, ki spoštujejo ta red, na nezavedni ravni gojijo pri sebi dobro vest. Kadar pa nekdo te tradicije ne spoštuje, ga sistem lahko izloči. A obstaja tudi višja zavest, bog, univerzum, stvarstvo, naravna sila, arhaična zavest, ki ne dovoli, da se nekoga izloči. Da bi se to izravnalo, neka druga oseba v tej družini, lahko tudi kakšno generacijo kasneje, prevzame energijo in čustva tistega, ki je bil izločen. 

Velikokrat so na primer moški iz vojne prinesli s seboj huda bremena, žalost, krivdo, kar je vplivalo na celo družino. Družina je trpela, če pa bi pogledali odprto na vse te vojake in jim podelili pozornost, ljubezen ter jim dali mesto, ki jim pripada, bi se odnosi in razmere v družini zrahljali. 

2. zakon: Energijski zakon prednosti
"Tisti, ki pride prej v sistem, ima prednost, pa ne v smislu, da je boljši, ampak v smislu spoštovanja in odgovornosti."

Oče in mama sta prva v sistemu in imata prednost. Sledi prvi otrok, drugi, in tako naprej. Če imata starša pri prvem otroku splav, potem pa se rodi drugi, vsi mislijo, da je prvi, vendar v tem sistemu temu ni tako. Ta otrok je v resnici drugi otrok in ima lahko nenehno občutek, da ni na pravem mestu. Potem pride tretji, ki misli, da je drugi in morda se ves čas kregata med seboj, ker ni harmonije, nekaj manjka, energijski red je porušen.

Ali na primer, ko imata mož in žena 2 otroka, potem pa se razideta in dobita vsak svojega novega partnerja in si z njim ustvarita novo družino, kjer imata spet vsak po enega otroka. Kakšen je tukaj red? V novi družini ostaja prvi partner še vedno družinski član in sicer tako, da je ženin bivši mož še vedno njen prvi mož v družinskem sistemu. Sledi prvi otrok, drugi otrok iz prvega zakona in šele potem drugi mož in otrok iz novega zakona. Če ta red ni upoštevan, so prvi v rangu izločeni in se jim ne prizna pravega mesta v sistemu, lahko pa se zgodi, da breme nosi ravno zadnji otrok, ker je na višjem mestu, kot mu pripada.

"Dogaja se, da dobimo drugačen pogled in se nam odprejo druge dimenzije. Če smo prej poznali samo ta svet trdnih tal, spodnji del travnika, kjer živijo mravlje in hrošči, zdaj splezamo po travni bilki navzgor in vidimo tudi ptice in metulje. Naenkrat ugotovimo, da ima travnik dve strani. To se nam potem začne dogajati v življenju in to ozavestimo. Ne gre seveda takoj, od danes na jutri. Potreben je določen čas ter vztrajnost in potrpežljivost."

3. energijski zakon
"Če hočemo biti zadovoljni in srečni v enakovrednem življenju, mora znotraj vsakega sistema obstajati ravnovesje v dajanju in prejemanju."

Samo roditelj lahko da več svojemu otroku; tukaj izravnava ni potrebna. Če pa hočemo imeti enakovredne odnose v partnerstvu, kot prijatelji, pa tudi v večjih sistemih, kot so organizacije in podjetja, je pomembno, da je to v ravnovesju. Če jaz dajem več, potem za drugega ostane manj dajanja. In če dam veliko, potem običajno tudi pričakujem veliko. Če mi drugi tega ne more dati, se tega boji in gre stran. Zato ljudje, ki preveč dajejo, pogosto ostanejo sami. Potem pa so nesrečni in pravijo: "Toliko dajem, pa nič ne dobim."

Hkrati pa to izkoristijo, da lahko igrajo vlogo žrtve. Skozi postavitev se je pokazalo, da ljudje, ki veliko dajejo, niso dovolj vzeli od svojih staršev. Lahko smo na primer jezni na svojo mamo, ker od nje v nekem obdobju nismo dobili tistega, kar smo potrebovali. Po drugi strani pa smo pretirano ljubeznivi in ustrežljivi do drugih okoli nas. Veliko dajemo, smo na uslugo, ker vedno iščemo pozornost, ki je takrat nismo dobili. Obesimo se tudi na partnerja, ampak zanj je to breme. On nam ne more dati te ljubezni, ki nam jo lahko da mama.

Povzeto po članku Povezani v družinsko dušo, revija Misteriji, marec 2013. 

Več informacij na: 

http://misteriji.si/art/Terapije_delavnice_dogodki_Misteriji_v_zivo/postavitev_druzine

Špeh ni greh ali Sodobni miti o "zdravi" hrani

Je prehranjevanje po prehranski piramidi res zdravo in so nasičene maščobe prav nasprotno, nezdrave? Ali sta to le dva od številnih mitov o zdravi prehrani, ki so se pojavili v medijih v zadnjih desetletjih. Te mite razkriva Šibenčanka Anita Šupe, ki dela in živi na Švedskem. Njen prvenec Resnice in laži o hrani je dostopen tudi na prodajnih policah Ara založbe. 

Mit št. 1: 

Zdrava prehrana = vegetarijanstvo, light proizvodi, povečano uživanje žit, omejeno uživanje rdečega mesa in jajc

Človek je bil stotisoče let lovec in je živel od hrane živalskega izvora, bogate z beljakovinami in maščobami, o katerih danes vemo, da tvorijo gradbeni material za naše telo. Poljedelstvo, ki nam je prineslo žito, iz katerega so dandanes izdelani številni izdelki, se je v naši zgodovini razvilo razmeroma pozno in človek se po izsledkih vse več raziskav fiziološko še ni uspel prilagoditi tako veliki količini škroba in drugim kemičnim spojinam. Ko je začela industrija s predelovanjem hrane, se je po mnenju Anite Šupe stanje še poslabšalo. Našim še vedno "paleolitskim" telesom so povsem tuje in nenaravne stvari, kot so sladkor in rafinirani ogljikovi hidrati, rafinirana in hidrogenirana rastlinska olja, kot tudi kemikalije, ki jih uporablja živilska industrija. Še vedno imamo ljudje torej "paleolitski" tip telesa in prilagajanje na nov način prehranjevanja, ki se je v večji meri pojavil šele z industrializacijo, je dolgotrajnejše, kot si mislimo. 

MIT OVRŽEN.

Mit št. 2:

Maščoba debeli, holesterol pa ubija

Ta mit se je pojavil konec sedemdesetih let. Ko so ga "strokovnjaki" skozi medije oznanili širši javnosti, se je začelo mnenje o zdravi prehrani spreminjati. Ljudje so začeli jesti več hrane, ki temelji na žitih, zato, da bi se izognili tej strašni maščobi, začeli so jesti tudi več ogljikovih hidratov in predelanih živil. Namesto nasičenih maščob živalskega izvora so začeli uporabljati rafinirana rastlinska olja ter hidrogenirane masti in transmaščobe. Od takrat naprej se po svetu širi epidemija debelosti, diabetesa, srca in ožilja. Ali sta torej res ravno maščoba in holesterol tista krivca? Ravno zaradi vseh teh masti, žit in predelanih živil, danes dve tretjini prebivalcev zahodnega sveta trpita zaradi prevelike teže ali debelosti, pol prebivalcev zemlje jemlje zdravila, starejši ljudje celo povprečno 3 tablete na dan. 

MIT OVRŽEN.

Mit št. 3:

Žita lahko jemo v katerikoli obliki, brez da bi jih prej posebej pripravili

Izsledki tradicionalni kultur nam pravijo, da to ni mogoče. Tradicionalna ljudstva so žita namakala, nakalila, fermentirala, da so z njimi odstranila antihranila. 

"Z namakanjem žit se encimi in laktobakterije razgradijo in nevtralizirajo fetinsko kislino. Namakanje v topli vodi nevtralizira tudi zaviranje encimov, ki so v vseh žitih, zato se z njihovo nevtralizacijo spodbudi nastajanje mnogih dragocenih encimov, ki nam pomagajo izkoristiti veliko več vitaminov iz žit, zlasti tistih iz skupine B."

Danes torej ob vsej znanosti ne vemo kar so ljudje v preteklosti širom po svetu vedeli - kaj morajo narediti, da so zrnja lažje prebavljiva in koristnejša.

MIT OVRŽEN.

Več o temi na naši facebook strani in v reviji Misteriji. Knjigo lahko najdete na naši spletni strani www.misteriji.si

http://misteriji.si/art/0/Resnice_in_lazi_o_hrani

Damanhur - skupnost, ki se je razvila iz sanj

Damanhur njegovi prebivalci opisujejo kot kolektivne sanje, ki so se razvile v resničnost s pomočjo pozitivne misli. Damanhur je laboratorij za prihodnost, seme, ki raste že več kot 30 let, vseskozi pa napreduje in se obnavlja, da lahko prebivalcem prinese sanje, ki so jih nekoč sanjali skupaj. 

Vsakodnevno življenje

Temelj vsakodnevnega življenja Damanhurcev je želja vsakega od njih, da uresniči svoje sanje in hkrati tudi skupne sanje vseh Damanhurcev. Družbena struktura je bila v 30 letih Damanhurja spremenjena velikokrat, od prvih komun do današnje federacije. Danes deluje po neposredno demokratičnem sistemu, torej daje vsem prebivalcem možnost, da se vključijo v javno debato in skupaj izglasujejo predstavnike različnih funkcij. Vse spremembe pravil in norm so močno regulirane z ustavo, ki jo skupaj spreminjajo v skladu s cilji federacije Damanhur. Nekateri prebivalci Damanhurja tam živijo, nekateri pa zgolj sodelujejo pri njegovem razvoju. Tisti, ki v Damanhurju živijo, prebivajo v velikih hišah, kjer se oblikujejo jedrne družine, velike okoli 20 ljudi. V isti hiši prebivajo pari, pari z otroki, samski ljudje, mladi in starejši ljudje... tak sistem spodbuja izmenjavo informacij med različnimi starostnimi skupinami. Vsi imajo določen osebni prostor, nekatere prostore, npr. kuhinjo, sejne sobe, vrtove, pa si delijo. Hiše in ozemlje pripadajo agrokulturnim institucijam, v katerih ima prav vsak damanhurec vlogo sodelujočega člana. Vsak Damanhurec si v skladu z lastnimi cilji izbere s kom bo živel. Otroci živijo z lastnimi starši in vsak državljan federacije Damanhur je odgovoren za njihovo varnost ter dobro počutje. Obstajajo tudi posebna domovanja za starejše, kjer si mlajši in starejši državljani izmenjujejo pomoč oziroma dragocene izkušnje. Skrb za starejše je ena glavnih prednosti damanhurskega družbenega sistema. V Damanhurju je prepovedano kajenje, tako zunaj kot znotraj. To pravilo so sprejeli v znak spoštovanja do vseh živečih oblik, tako fizičnih kot subtilnih. Prav tako je prepovedano prekomerno popivanje in uporaba narkotičnih drog.

"V isti hiši prebivajo pari, pari z otroki, samski ljudje, mladi in starejši ljudje... tak sistem spodbuja izmenjavo informacij med različnimi starostnimi skupinami."

Ekologija in permakultura v Damanhurju

Damanhurci imajo planet za živo bitje, ki ga moramo spoštovati in varovati. Veliko sredstev Damanhurci vložijo v varovanje in ponovno vzpostavljanje gozdov, ki so bili poprej izkoriščani. Tovrstno izkoriščanje je prisililo živali h begu, ravnovesje na tem območju pa je bilo porušeno. Zato so Damanhurci skupaj s strokovnjaki pred leti začeli izjemno pomemben program, ki se ukvarja z obnovo teh gozdov. 

Damanhurci prebivajo v eko-hišah. Raziskovalna dejavnost, ki jo razvijajo v Damanhurju, jim je omogočila, da ves čas sledijo ekološkim smernicam in eksperimentirajo s tehnikami, materiali in inovativnimi rešitvami. Na ta način spoštujejo okolje. Vse hiše so v sožitju z okoljem. Damanhurci tako privarčujejo veliko energije. Poskušajo uporabiti že uporabljene materiale in iz njih narediti največ. Uvažajo tudi popolnoma ekološke materiale, kot so les, naravna kreda in glina.

Ustanovili so tudi "banko s semeni", ki shranjuje semena vseh rastlin in tako ohranja biodiverziteto oz. biološko raznolikost. Poleg banke s semeni imajo Damanhurci posebno zgradbo, imenovano "Crea", ki je center za raziskave in umetnost. Tam organizirajo umetniške delavnice, kjer skupaj kiparijo, slikajo, rišejo in delajo mozaike ali slike iz stekla. Delavnice vodijo izkušeni umetniki, ki imajo več kot 30 let izkušenj in so široko poučeni o umetnosti vseh obdobij. Prav tako je del "Crea" centra izjemno sodobno opremljena konferenčna dvorana. Iz tam včasih s pomočjo video kamer tudi v živo prenašajo dogajanje. V isti stavbi lahko najdemo tudi restavracijo, kavarno, laboratorij za raziskovanje kovin... Crea center je tudi eden večjih centrov za preučevanje vzdržljivostne energetike.

Skupnost Damanhur je leta 2005 dobila nagrado za najbolj napredno in koristno ekološko skupnost.

"Tam organizirajo umetniške delavnice, kjer skupaj kiparijo, slikajo, rišejo in delajo mozaike ali slike iz stekla. Delavnice vodijo izkušeni umetniki, ki imajo več kot 30 let izkušenj in so široko poučeni o umetnosti vseh obdobij. Prav tako je del "Crea" centra izjemno sodobno opremljena konferenčna dvorana."

Gospodarstvo in šolski sistem

Damanhurski gospodarski sistem je mešanica prostega podjetništva in solidarnosti ter skupne lastnine. Mešanica socialistične in liberalistične doktrine. S takim sistemom želijo ustvariti največ bogastva tako za posameznika kot tudi za družbo. Tak sistem se izraža v bogastvu hiš, šol, vrtov, gozdov, prav tako pa v občutku varnosti in vrednoti solidarnosti, ki sta v tej skupnosti močno poudarjena. 

Nekateri prebivalci so ustanovili lastna podjetja, nekateri so samozaposleni, nekateri delajo za italijanska podjetja, vsi pa neposredno nadzorujejo svoje prihodke. V nekaterih primerih so tisti, ki imajo družbeno pomembne vloge (kar za Damanhurce pomeni skrb za starejše, otroke, skrb za dom študij na fakulteti) vzdrževani s strani skupnosti.

V šolah se otroci učijo učenja. Naučijo se, kako se lahko v življenju iz vsega nekaj naučijo. Glavne vrednote in smernice njihovega kurikuluma so ustvarjalnost, duhovnost, spoštovanje različnosti, varovanje miru in okolja... Potovanje iz učilnice je v Damanhurju izjemno pomembno, saj poskušajo otroke v šolah naučiti čim več praktičnih stvari, prav tako pa nočejo, da so ujeti znotraj učilnice. Na šolah imajo organizirane tudi izmenjave, zato "damanhursko izkušnjo" doživijo tudi francoski, nemški, angleški (...) otroci. Otroci damanhurske šole so bili eni glavnih na številnih srečanjih Greenpeaca in so prevzeli vodilno vlogo na področju okolja. Prav tako sodelujejo v številnih kampanjah, ki opozarjajo o pomenu solidarnosti na svetu. Od leta 2005 je bila šola vsako leto nagrajena z zeleno zastavo s strani mednarodne organizacije, ki spodbuja okoljske projekte.

"V šolah se otroci učijo učenja. Naučijo se, kako se lahko v življenju iz vsega nekaj naučijo. Glavne vrednote in smernice njihovega kurikuluma so ustvarjalnost, duhovnost, spoštovanje različnosti, varovanje miru in okolja... Potovanje iz učilnice je v Damanhurju izjemno pomembno, saj poskušajo otroke v šolah naučiti čim več praktičnih stvari, prav tako pa nočejo, da so ujeti znotraj učilnice."

Filozofija Damanhurcev

Filozofija Damanhurcev temelji na pozitivni misli kot najboljšemu usmerjevalcu energije, mostu, ki povezuje ljudi. Pomembna dela damanhurske filozofije sta tudi uresničevanje sanj in stalna duhovna rast.

Damanhurci vztrajajo, da ima vsako človeško bitje božanski izvor in da je naša (njihova naloga) da spomin in zavedanje ponovno povzdignejo na raven praljudi. Po njihovem mnenju smo ob vsem stresu in težavam izgubili del spomina, ki nam omogoča zavedanje pomembnosti in izvora samih sebe. Človeštvo je del kompleksnega eko-sistema, ki vključuje rastline, živali, zemljo in razne duhovne sile, katerih vsaka je manifestacija sile, ki jo večina ver imenuje "Bog". Po njihovi filozofiji smo ljudje most med materialnim in spiritualnim. Vsi ljudje smo sposobni vzpostaviti sožitje med duhom in telesom. Ključnega pomena, da to uresničimo, je, da dvignemo kvaliteto našega odnosa s svetom in z življenjem samim. To lahko naredimo samo z dejanji. Razmišljanje moramo prevesti v dejanja. Premagati moramo egoizem in individualnost, spoštovati moramo vse življenjske oblike, predvsem pa moramo vso svojo energijo vložiti v dejanja, ne pa zgolj v razmišljanje.

"Človeštvo je del kompleksnega eko-sistema, ki vključuje rastline, živali, zemljo in razne duhovne sile, katerih vsaka je manifestacija sile, ki jo večina ver imenuje "Bog"."

10 razlogov, zakaj je surova hrana boljša od kuhane

1. Živa hrana

Kuhana semena ne bodo zrasla, surova pa. Ko hrano kuhamo na več kot 50 stopinjah, izgubi večino hranil. 

2. Encimi

S kuhanjem uničimo večino encimov, ki jih hrana vsebuje. Encimi so molekule, ki so igrajo ključno vlogo pri kemičnih procesih, ki se dogajajo po celem telesu. 

3. Neverjetna energija

Videli boste, ko boste poskusili. Surova hrana nam daje neverjetno moč in energijo. 

4. Krajši, a bolj kvaliteten spanec

Boljše spimo in zbudimo se bolj naspani. Prav tako potrebujemo manj spanca. 

5. Večja mentalna moč

Skoncentrirani smo na tisto, kar je zares pomembno. Stena nejasnosti izgine iz našega uma. 

6. Jemo lahko, kolikor hočemo

Preprosto zato, ker nam surova hrana ne odvzame energije in nam ne poviša teže. Ravno obratno.

7. Manj pranja posode

Tudi to je prednost kajne? Čeprav... glede na to koliko energije nam presna prehrana da, bi verjetno lahko posodo pomivali noč in dan in se ne bi utrudili. ;)

8. Manj embalaže

Manj smeti in več časa za druge stvari. 

9. Več vlaknin in vitamina C

Vlaknine in vitamin C se ne izgubijo v procesu kuhanja. Izboljša se nam presnova, zato nam ostane več energije. Poleg tega poznamo še nešteto dobrih učinkov vitamina C. Polepša se nam koža, poveča se odpornost na bolezni, pospeši rast celic...

10. Povezava z zemljo in naravo

Hrano, ki je bila ravnokar obrana iz zemlje in ni prešla še neštetih drugih stopenj (pesticidi, zamrznitev, kuhanje), občutimo drugače. Občutimo povezavo z naravo. V vsem mestnem utripu in stresu, ki pripada zraven, pa je to včasih prav osvežilno.