Konopljina semena (moka, olje): Zakaj jih jemo?

Konopljino seme je za človeka popolno osnovno živilo. V zrnih konoplje je 28 do 35 % maščobe, 30 do 35 % ogljikovih hidratov, 20 do 24 % proteinov, 35% balastnih snovi (neoluščeno seme) in v primerjavi z drugimi živili visoka vsebnost vitamina B (predvsem B1, B2, B3), vitamina E, kalcija, magnezija, kalija in železa. Ne vsebuje holesterina in glutena in je zato lahko prebavljivo. 

Pomembna za človeški organizem
V zadnjih nekaj letih ponovnega odkrivanja široke uporabnosti konoplje je znanost ugotovila tudi, da konopljino olje vsebuje od 1 do 6 % zelo pomembne gama-linolenske kisline, ki jo človeški organizem nujno potrebuje, vendar pa je sam ne more proizvajati. Konoplja pa je tako rekoč edinstveni vir te nenasičene maščobne kisline. Njeno seme vsebuje vseh 9 esencialnih aminokislin, ki jih naš organizem ne ustvarja, a so zanj neobhodno potrebne.

Tako je konoplja ne le ena izmed najstarejših zdravilnih rastlin človeštva, temveč je hkrati odigrala izjemno vlogo v prehrani ljudi, saj je konopljino seme eno najbolj s hranilnimi snovmi bogatih semen.

Konopljino olje
Najpomembnejše sestavine konopljinega olja so poleg beljakovin večkrat nenasičena maščobna kislina - linolna kislina (50 do 70 % vseh maščobnih kislin), alfa-linolenska kislina (15 do 25 %) in redko prisotna gama-linolenska kislina (2 do 4 %). Maksimalno razmerje 3:1 med maščobno kislino omega-3 in omega-6 uvršča konopljino olje med dragocena naravna olja. Kot edino rastlinsko olje pa konopljino olje vsebuje še maščobno kislino omega-9.

Semena konoplje so kot oreščki
Čeprav konopljino olje meri tri do štiri milimetre, ga ne le botanično, temveč tudi po sestavi prehranskih snovi in okusu lahko prištevamo h orehom oziroma oreščkom. Zmleto konopljino seme lahko med drugim uporabimo tudi kot nadomestek za orehe, zlasti pri ljudeh, ki so na orehe alergični. Naprodaj so tudi oluščena semena, ki jih lahko cela ali zmleta pripravimo na različne načine, jih uvrstimo med sestavine za pripravo jedi ali kot dodatek k mnogim slastnim jedem.

Biokonopljino seme
Biokonopljo pa sploh uvrščajo med visokokakovostne oljarice. Po okusu ga je moč umestiti med začimbno polno orehovo aromo in prefinjeno nežno trpkost maka. Zato je široko uporabno v kuhinji. Lahko je sladko ali slano, pikantno ali polsladko, kmečko krepko ali gosposko plemenito, kot nosilec okusa ali samo kot fina začimba določene jedi, biokooplja je zares vsestransko uporabna pri pripravi jedi. Iznajdljiva gospodinja ali gospodinjec utegne imeti v najboljšem primeru vedno na voljo tako polnozrnato biokonopljo kot oluščeno seme in moko, olje,
  konopljin sok ali čaj.

Že navadno jajce na oko s popraženo oluščeno biokonopljo je razkošno doživetje, ki je vrh vsega tudi zdravo. Jedi z dodatkom konoplje bodo zaradi posebej imenitnega vonja in okusa za marsikoga pravi praznik za oči, nos, jezik in prebavo. Seveda pa bodo nekateri potrebovali določeno uvajalno obdobje, da bodo našli pravo mero za svoj čisto osebni okus po biokonoplji, ko pa jo bodo našli, pri svojih kuharskih umetnijah ne bodo več mogli odmisliti imenitnega vonja in okusa po konoplji.

Za vegetarijance in presnojedce je na voljo konopljina kuharica. Tako v knjižni kot tudi v elektronski obliki je na voljo v trgovini
www.misteriji.si



Članek vzet iz aprilske številke revije Misteriji (Konoplja osvaja Slovenijo)
http://misteriji.si/kat/Revija_Misteriji

Steblo konoplje: obleke, papir, plastika

Konopljo že dolgo časa uporabljajo za izdelavo oblačil. Včasih je bila ena glavnih materialov, v začetku 20. stoletja pa jo je začel počasi zamenjevati bombaž. Konopljina tkanina je izjemno nežna in vzdržljiva, veliko bolj od bombaža. Angleška beseda za platno 'canvas' prihaja iz latinske besede za konopljo, 'cannabis'.

Poleg vseh vrst oblačil, vključno s čevlji lahko iz konoplje izdelujemo še vrvi, papir (nekaj časa so celo dolarje tiskali na papir iz konoplje), zavese, vse vrste industrijskih produktov... 

Obleke
Obleke iz konopljinih vlaken so izjemno udobne in vzdržljive. Originalne Levi-Strauss kavbojke so bile narejene iz konopljinih vlaken. Konopljo zmeraj raje uporabljajo tudi pri izdelavi čevljev, saj je material izjemno odporen, celo bolj kot so nekateri materiali, ki jih za čevlje dandanes bolj pogosto uporabljajo. Adidas je v letu 2012 prodal 30.000 parov čevljev iz konoplje. Konoplja je izjemno rodovitna rastlina, ki uspeva v različnih pogojih in iz različnih delov konoplje lahko pridelamo različna oblačila. Tega so se začeli zavedati tudi v večjih podjetjih, kot so Calvin Klein in Giorgio Armani.

Odkrivanje sveta
Zaradi moči vlaken je konoplja igrala nadvse pomembno vlogo v odkrivanju sveta. Vrvi iz konopljinih vlaken so izjemno raztegljive, močne in odporne na škodo, ki jo lahko povzroči voda. Poleg tega pa so iz konopljinih vlaken izdelovali tudi jadra, brez katerih danes verjetno ne bi poznali Amerike.



Industrijski izdelki, plastika
Plastika je v osnovi izdelana iz fosilnih goriv, ki vsebujejo strupene kemikalije. Skoraj vse kar kupimo je zavito v nekakšno plastiko, predstavljate si vse strupene kemikalije, ki nas obkrožajo. Leta 1941 je Henry Ford poskusil predstaviti idejo konoplje v avtomobilski industriji, a se ideja ni prijela. Namesto tega so v avtomobilski industriji še naprej uporabljali jeklo, katerega obdelovanje je precej dražje in bolj potratno. Ford je predstavil tudi gorivo iz konopljinega olja. Zdi se, da danes ljudje spet prepoznavajo potencial konoplje, ki ga je videl že Ford. Veliko plastičnih embalaž je že izdelanih iz konoplje. Lahko jih recikliramo in energija kroži. Se vam zdi, da bi tudi v Sloveniji mogli ta potencial bolje prepoznavati? Povejte o tem svojim prijateljem. Beseda se hitro širi. Pri besedi se začnejo spremembe.


Papir
Verjetno je danes že vsem jasno, da proizvodnja papirja iz lesa stane veliko denarja, energije in virov. Zato, da iz lesa naredimo papir, porabimo veliko vode, energije in kemikalij. Vse to močno onesnaži okolje, v katerem živimo. Papirna industrija je 5. največji potrošnik energije, porabijo približno 4% vse porabljene energije. In potrebnega je zmeraj več papirja. Zato se seka zmeraj več gozdov. Material, ki je lahko uporaben za izdelavo papirja, mora vsebovati veliko celuloze. Medtem, ko les vsebuje zgolj okoli 30% celuloze, vsebuje konoplja 85% celuloze. PApir iz konoplje je zato vsekakor naša prihodnost (poleg papirja iz lana), saj ne porumeni, dalj časa zdrži ter ne potrebuje nobenega belila in zatorej tudi ne onesnažuje okolja. Na konopljinem papirju so bili napisani številni dokumenti, kot sta na primer ameriška Deklaracija neodvisnosti in ustava.

Cvet in popki: uporaba v medicinske namene

Konoplja je droga. Konoplja je nevarna droga. Konoplja ubija. Ubija možganske celice, ubija tebe. Tovrstne informacije nam dandanes podajajo mediji. Pa veste koliko je letnih smrti zaradi konoplje? 0. Veste koliko ljudi konoplja letno ozdravi? Več tisoč. Nekateri strokovnjaki konopljo navajajo kot eno izmed najnevarnejših drog zgolj zaradi enega smešno enostavnega razloga: zaradi nje greš lahko v zapor. Za dan, teden, mesec, leto, več let, po bolj konzervativnih muslimanskih državah pa ti lahko dosodijo celo smrtno kazen.  Več o najbolj strogih kaznih za kajenje in preprodajo marihuane po svetu si preberite v četrtek na facebook strani Ara založbe.

Kaj je razlika med industrijsko in medicinsko konopljo? 

Tako industrijska kot medicinska konoplja, ki ji lahko rečemo tudi kanabis ali marihuana, prihajata iz iste rastline - Cannabis Sativa L. Termin konoplja se pravzaprav nanaša na industrijsko konopljo, iz katere lahko proizvajamo tekstil, gradbeni material in izolacijo, goriva, hrano...  termin marihuana pa na medicinsko, rekreacijsko ali spiritualno uporabo te rastline. Glavna razlika med konopljo in marihuano pa je v vsebnosti snovi, ki se ji reče THC - tetrahidrokanabinol. Medtem ko industrijska konoplja vsebuje zgolj približno 0,3-1,5% THC-ja, vsebuje medicinska konoplja tja do 10 ali več % THC-ja. THC je tista snov, ki ima učinke na naš sistem, ki nas "zadane" a nas hkrati lahko ozdravi številnih bolezni.

                                                                                       

THC je formiran v žlezah listov in popkih konoplje, industrijsko konopljo pa kultivirajo na drugačen način, tako, da ne vsebuje THC-ja. Še več - industrijska konoplja vsebuje kemikalijo, ki se ji reče kanabidiol, ki niža učinke THC-ja, v primeru, da bi industrijsko in medicinsko konopljo - marihuano - zmešali. Industrijsko konopljo kultivirajo tako, da raste drugače od medicinske. 

Medtem ko industrijska raste navzgor in se osredotoča na rast stebla, medicinska raste navzven, saj se osredotoča na rast popkov in cvetov. Obe vrsti konoplje uspevata potrebujeta različne pogoje, da uspeta. Medicinska konoplja uspeva predvsem v vlažnih in toplih pogojih, da se popki uspešno razcvetijo, medtem ko industrijska (ker sploh nima popkov) ni navajena na posebne pogoje in lahko uspeva skoraj kjerkoli. 

Medicinska konoplja in njena uporaba v medicini 

Medicinska konoplja ima dolgo zgodovino uporabe. Poznamo zgodovinske vire, ki dokazujejo, da so konopljo v zdravilni namen uporabljali že leta 2737 pr. Kr. V tradicionalni kitajski medicini sicer medicinska konoplja spada (kanabis, marihuana) med petdeset ključnih zelišč, zdravniki pa jo predpisujejo za zdravljenje širokega spektra bolezni. V zahodnem svetu konoplja še ni tako priznana, je pa vsekakor veliko ljudi, ki se zavedajo njenega zdravilnega učinka in upamo, da bo konoplja v glavah vseh nas kmalu postala več kot le "droga." Mogoče boste presenečeni, kaj vse ta rastlina lahko ozdravi.

a) Lajšanje bolečin

Doktorji raziskovalci na Oxfordski univerzi so ugotovili, da THC vpliva na možgane tako, da se počasneje odzivajo na bolečine ali pa se sploh ne odzivajo. Zato so jih ponekod že poskušali začeti uporabljat kot analgetike. THC lahko tudi lajša bolečine v živcih po težkih operacijah ali poškodbah, dokazuje kanadska študija. Poleg tega, da pacientom konoplja lajša bolečine od poškodb, ima tudi pozitivne stranske učinke. Pacienti, ki uporabljajo medicinsko konopljo boljše spijo in so manj napeti. Doktor iz kalifornijske univerze pravi, da vsem pacientom konoplja ni pomagala pri lajšanju bolečin, je pa vsekakor odstotek ljudi, ki jim je pomagala, primerljiva z ostalimi zdravili za lajšanje bolečin. 

b) Glavkom

Pri zdravljenju glavkoma (očesne bolezni) s konopljo so študije pokazale, da uživanje konoplje zmanjša pritisk znotraj očesa za povprečno 24%. To lahko ljudje, ki za glavkomom trpijo dosežejo že, če uživajo konopljo z 2% vsebnostjo THC-ja. 

Neka druga študija, ki se je osredotočala na postopek zdravljenja glavkoma, je pokazala, da ljudje, ki poskušajo ozdraviti glavkom, morajo uživati konopljo v neki obliki na vsake 3 ure, da dosežejo dobre rezultate in izboljšanje stanja bolezni. 

c) Multipla skleroza

THC lajša mišične krče, ki se pojavijo pri multipli sklerozi. Šest različnih študij je dokazalo, da se ob uživanju konoplje nekontrolirano krčenje mišic močno zmanjša. To se zgodi, ker kanabinoidi ščitijo živce in imajo v primeru multiple skleroze močne protivnetne učinke.

Nekateri znanstveniki pa so se začeli po opravljenem poskusu ukvarjati z vprašanjem: Ali konoplja daje ljudem le občutek, da se počutijo bolje? V poskusih namreč med različnimi skupinami bolnikov ni bilo opaziti večjih fizičnih sprememb, so pa ljudje, ki so uživali konopljo govorili o tem, kako se bolje počutijo in kako se je njihovo življenje obrnilo na bolje.

d) Alzheimerjeva bolezen

Številne študije so dokazale, da THC prepreči določenemu encimu, da se razvije v obloge na možganih, kar povzroči Alzheimerjevo bolezen. Pri tem je mnogo bolj uspešen kot komercialna zdravila. THC tudi ščiti možgane pred beljakovinami, ki ovirajo spomin in kognicijo, kanabinoidi, ki se prav tako nahajajo v konoplji pa redčijo protein fosforilation ter preprečujejo vnetje živcev ter oksidativni stres (preveč kisika) v možganih in s tem upočasnjujejo ali celo popolnoma ozdravijo Alzheimerjevo bolezen.

e) Rak na dojkah

Sodeč po študiji, ki je bila opravljena v Kalifornijskem zdravstvenem centru leta 2010, uživanje konoplje oziroma kanabidiola, ki se v konoplji nahaja, preprečuje in omejuje nastanek gena, ki je povod za nastanek metastaze in posledično tudi za širjenje raka po dojkah, stran od jedra. Konoplja je lahko izjemno dober nadomestek kemoterapiji, saj nima v nasprotju s slednjo nobenih negativnih stranskih učinkov.

e) Možganski rak

Madridska univerza je ugotovila da snovi v konoplji povzročijo, da se nevarne rakaste celice začnejo hraniti same s sabo. Temu procesu se reče avtofagija. Poskus so opravljali na miših in ugotovili, da hranjenje miši s človeškimi rakastimi celicami s konopljo povzroči, da se rakasta tvorba močno skrči. Ugotovili so tudi, da medtem ko snovi uničujejo rakaste celice, se zdravih celic sploh ne dotaknejo. 

Terapijo s konopljo so poskusili tudi na številnih pacientih in ugotovili, da pacienti nimajo zaradi konoplje nobenih stranskih učinkov ali zastrupitev. Zdravljenje možganskega raka s konopljo je po svetu zato že izjemno dobro sprejeto. 

Konopljini listi: Čaj, gnojilo, gorivo, krma za živali

Po dolgem času učenja o konoplji smo se naučili, da je vsak delček konoplje pomemben. Vsak delček je koristen in vsak delček se da nekako povezati z našim življenjem, ga uporabiti tako ali drugače. Ko vidimo rastlino in nam je všeč cvet - ali sploh opazimo liste? Ampak kaj, če kljub temu, da listi niso tako lepi, lahko nečemu koristijo? Zakaj bi jih vrgli stran? Dejstvo je, da je vsak material tako ali drugače uporaben. Zato sploh obstaja. Mogoče nas v šolah tega niso učili, ampak večkrat ko lahko nek material uporabimo, boljše je. Ravnanje z rastlinami se prenese na drugo raven - na raven ravnanja z ljudmi. Bolj kot rastlino spoštujemo, bolj smo z njo povezani. Bolj kot spoštujemo človeka in naravo, bolj smo z njima povezani. 
Zato rastline ne vidimo kot nekaj, kar je v prehranjevalni verigi pod nami, nad čemer smo superiorni, ampak jo vidimo kot bitje, kot skupek lastnosti, ki dopolnjujejo naše lastnosti. In mi dopolnjujemo njihove. Sklenemo krog.

Konopljini listi so sicer od vseh delov te čudovite rastline najmanj uporabni. Še zdaleč pa ne drži, da sploh niso uporabni. Kako pa jih lahko uporabimo?


a) Čaj
Odlično lahko uporabimo konopljine liste kot hrano in vir dobrih hranil. Konopljini listi imajo v čaju prijeten okus, poleg tega pa imajo neverjetne zdravstvene učinke. Posušimo jih, jih zdrobimo in jim dodamo suho sadje ali kakšen drug čaj po svoji izbiri in vse skupaj popijemo. Zakaj ravno konopljin čaj? Po znanstvenih raziskavah imajo konopljini listi številne pozitivne učinke, če jih naštejemo le nekaj:

* delujejo proti rakastim obolenjem
* izboljšajo delovanje
* dobri antioksidanti
* lajšajo bolečine
* delujejo proti stresu
* ščitijo telo proti bakterijam

Konopljin čaj se sicer po svetu že prodaja:
http://www.sativabags.com/online_store/hemp_tea_fruitraspberry_leaf.cfm
Bi kdo poskusil narediti lastnega?

b) Briketi za peči in pečice
Po veliko državah konopljini briketi že menjajo lesene brikete. Briketi iz konoplje so na vseh ravneh popolnoma enakovredni lesenim, poleg tega pa konoplja zraste hitreje kot drevo in se vseskozi obnavlja. Dobro raste na širšem območju, saj je odporna na različne vremenske in podnebne razmere. Pravzaprav je sedaj jasno že, da lahko brikete izdelujemo že iz različnih biomas, lesna industrija pa je tista, ki se sama postavlja v ospredje.

Težava večine biomas je, da ob kurjenju proizvajajo previsoko količino pepela, čemur pa večina pečic in peči ni prilagojena. Količina pepela mora biti pod 2% in temu večina biomas z izjemo konoplje ne ustreza. Iz konopljinih listov narejeni briketi proizvedejo ravno okoli 2% pepela, kar večini pečic in peči še ustreza. Da bi se izognili masovni potrošnji lesa za brikete, bi torej lahko bolj množično izdelovali brikete iz konopljinih listov. Takole nekako izgleda izdelovanje briketov: http://www.youtube.com/watch?v=b7moYXe6YAc


c) Visoko proteinska vlakna 

za izolacijo

Okolju precej bolj prijazna izolacija, saj so konopljina vlakna veliko bolj razgradljiva kot ostali izolacijski materiali. Konoplja je neskončno obnovljiv vir energije, zato je eden bolj ekoloških materialov za izolacijo. Konopljina vlakna lahko uporabljamo kot izolator med stenami, po tleh, na podstrešju...

namesto sena...



d) kot kompost in gnojilo


No, pa se da tudi iz konopljinih listov narediti nekaj uporabnega. Ena največjih prednosti konoplje je, ker je čisto vsak del uporaben za nekaj. V naslednji objavi bomo pisali o konopljinem cvetu in o medicinskih učinkih.

Smo za konopljo. Podprimo jo, podprimo naravo.

Vir: http://www.maryjanesgirl.com/

www.misteriji.si

Sistemska postavitev družine: Trije energijski zakoni

Ali vemo, kdo so naši predniki? Ali poznamo njihove zgodbe in usodne povezanosti, v katere smo vpleteni? Če smo pozorni, opazimo, da je naše življenje le zrcalen odsev stanja v naši družini. Povezani smo v skupno družinsko dušo. Šele, ko se soočamo s starimi ranami naših predhodnih generacij, jih lahko sprejmemo, pozdravimo in zavestno živimo naprej z očiščenim spominom, ki ne vpliva več obremenjujoče na naše življenje in usode prihodnjih generacij. Ena od metod, s katero lahko razrešimo te obremenjujoče družinske vzorce, je sistemska postavitev. Ta v Sloveniji vse bolj popularna metoda temelji na treh energijskih zakonih, ki v splošnem pravijo, da smo znotraj družine vsi člani povezani v skupno družinsko dušo. In z vsemi člani mislimo starše, brate, sestre, stare starše, njihove starše... Znotraj družine je vzpostavljena skupna energija, ki včasih zaradi dejanj ali nedejanj naših prednikov bedi nad nami. To energijo čutimo, a je ne prepoznamo. Metoda, ki jo v Sloveniji izvaja univerzitetna diplomirana pedagoginja, profesorica umetnostne zgodovine in NLP coach Nataša Čebulj, nam pomaga pri prepoznavanju te energije. 

Pri razlagi je metodo najlažje razdeliti na tri energijske zakone, ki jo oblikujejo:

1. zakon: Energijski zakon sprejemanja
"Vsi, ki so kadarkoli pripadali našemu družinskemu sistemu, imajo enako pravico pripadati."

Vsi, ki pripadajo nekemu družinskemu sistemu, imajo pravico, da so vključeni v sistem, da so priznani, videni in sprejeti kot del te celote, ne glede na okoliščine njihovega življenja. Vsaka družina ima svoja pravila vedenja, čustvovanja, odnose. V tem duhu se vzgoja prenaša iz roda v rod. Člani, ki spoštujejo ta red, na nezavedni ravni gojijo pri sebi dobro vest. Kadar pa nekdo te tradicije ne spoštuje, ga sistem lahko izloči. A obstaja tudi višja zavest, bog, univerzum, stvarstvo, naravna sila, arhaična zavest, ki ne dovoli, da se nekoga izloči. Da bi se to izravnalo, neka druga oseba v tej družini, lahko tudi kakšno generacijo kasneje, prevzame energijo in čustva tistega, ki je bil izločen. 

Velikokrat so na primer moški iz vojne prinesli s seboj huda bremena, žalost, krivdo, kar je vplivalo na celo družino. Družina je trpela, če pa bi pogledali odprto na vse te vojake in jim podelili pozornost, ljubezen ter jim dali mesto, ki jim pripada, bi se odnosi in razmere v družini zrahljali. 

2. zakon: Energijski zakon prednosti
"Tisti, ki pride prej v sistem, ima prednost, pa ne v smislu, da je boljši, ampak v smislu spoštovanja in odgovornosti."

Oče in mama sta prva v sistemu in imata prednost. Sledi prvi otrok, drugi, in tako naprej. Če imata starša pri prvem otroku splav, potem pa se rodi drugi, vsi mislijo, da je prvi, vendar v tem sistemu temu ni tako. Ta otrok je v resnici drugi otrok in ima lahko nenehno občutek, da ni na pravem mestu. Potem pride tretji, ki misli, da je drugi in morda se ves čas kregata med seboj, ker ni harmonije, nekaj manjka, energijski red je porušen.

Ali na primer, ko imata mož in žena 2 otroka, potem pa se razideta in dobita vsak svojega novega partnerja in si z njim ustvarita novo družino, kjer imata spet vsak po enega otroka. Kakšen je tukaj red? V novi družini ostaja prvi partner še vedno družinski član in sicer tako, da je ženin bivši mož še vedno njen prvi mož v družinskem sistemu. Sledi prvi otrok, drugi otrok iz prvega zakona in šele potem drugi mož in otrok iz novega zakona. Če ta red ni upoštevan, so prvi v rangu izločeni in se jim ne prizna pravega mesta v sistemu, lahko pa se zgodi, da breme nosi ravno zadnji otrok, ker je na višjem mestu, kot mu pripada.

"Dogaja se, da dobimo drugačen pogled in se nam odprejo druge dimenzije. Če smo prej poznali samo ta svet trdnih tal, spodnji del travnika, kjer živijo mravlje in hrošči, zdaj splezamo po travni bilki navzgor in vidimo tudi ptice in metulje. Naenkrat ugotovimo, da ima travnik dve strani. To se nam potem začne dogajati v življenju in to ozavestimo. Ne gre seveda takoj, od danes na jutri. Potreben je določen čas ter vztrajnost in potrpežljivost."

3. energijski zakon
"Če hočemo biti zadovoljni in srečni v enakovrednem življenju, mora znotraj vsakega sistema obstajati ravnovesje v dajanju in prejemanju."

Samo roditelj lahko da več svojemu otroku; tukaj izravnava ni potrebna. Če pa hočemo imeti enakovredne odnose v partnerstvu, kot prijatelji, pa tudi v večjih sistemih, kot so organizacije in podjetja, je pomembno, da je to v ravnovesju. Če jaz dajem več, potem za drugega ostane manj dajanja. In če dam veliko, potem običajno tudi pričakujem veliko. Če mi drugi tega ne more dati, se tega boji in gre stran. Zato ljudje, ki preveč dajejo, pogosto ostanejo sami. Potem pa so nesrečni in pravijo: "Toliko dajem, pa nič ne dobim."

Hkrati pa to izkoristijo, da lahko igrajo vlogo žrtve. Skozi postavitev se je pokazalo, da ljudje, ki veliko dajejo, niso dovolj vzeli od svojih staršev. Lahko smo na primer jezni na svojo mamo, ker od nje v nekem obdobju nismo dobili tistega, kar smo potrebovali. Po drugi strani pa smo pretirano ljubeznivi in ustrežljivi do drugih okoli nas. Veliko dajemo, smo na uslugo, ker vedno iščemo pozornost, ki je takrat nismo dobili. Obesimo se tudi na partnerja, ampak zanj je to breme. On nam ne more dati te ljubezni, ki nam jo lahko da mama.

Povzeto po članku Povezani v družinsko dušo, revija Misteriji, marec 2013. 

Več informacij na: 

http://misteriji.si/art/Terapije_delavnice_dogodki_Misteriji_v_zivo/postavitev_druzine

Špeh ni greh ali Sodobni miti o "zdravi" hrani

Je prehranjevanje po prehranski piramidi res zdravo in so nasičene maščobe prav nasprotno, nezdrave? Ali sta to le dva od številnih mitov o zdravi prehrani, ki so se pojavili v medijih v zadnjih desetletjih. Te mite razkriva Šibenčanka Anita Šupe, ki dela in živi na Švedskem. Njen prvenec Resnice in laži o hrani je dostopen tudi na prodajnih policah Ara založbe. 

Mit št. 1: 

Zdrava prehrana = vegetarijanstvo, light proizvodi, povečano uživanje žit, omejeno uživanje rdečega mesa in jajc

Človek je bil stotisoče let lovec in je živel od hrane živalskega izvora, bogate z beljakovinami in maščobami, o katerih danes vemo, da tvorijo gradbeni material za naše telo. Poljedelstvo, ki nam je prineslo žito, iz katerega so dandanes izdelani številni izdelki, se je v naši zgodovini razvilo razmeroma pozno in človek se po izsledkih vse več raziskav fiziološko še ni uspel prilagoditi tako veliki količini škroba in drugim kemičnim spojinam. Ko je začela industrija s predelovanjem hrane, se je po mnenju Anite Šupe stanje še poslabšalo. Našim še vedno "paleolitskim" telesom so povsem tuje in nenaravne stvari, kot so sladkor in rafinirani ogljikovi hidrati, rafinirana in hidrogenirana rastlinska olja, kot tudi kemikalije, ki jih uporablja živilska industrija. Še vedno imamo ljudje torej "paleolitski" tip telesa in prilagajanje na nov način prehranjevanja, ki se je v večji meri pojavil šele z industrializacijo, je dolgotrajnejše, kot si mislimo. 

MIT OVRŽEN.

Mit št. 2:

Maščoba debeli, holesterol pa ubija

Ta mit se je pojavil konec sedemdesetih let. Ko so ga "strokovnjaki" skozi medije oznanili širši javnosti, se je začelo mnenje o zdravi prehrani spreminjati. Ljudje so začeli jesti več hrane, ki temelji na žitih, zato, da bi se izognili tej strašni maščobi, začeli so jesti tudi več ogljikovih hidratov in predelanih živil. Namesto nasičenih maščob živalskega izvora so začeli uporabljati rafinirana rastlinska olja ter hidrogenirane masti in transmaščobe. Od takrat naprej se po svetu širi epidemija debelosti, diabetesa, srca in ožilja. Ali sta torej res ravno maščoba in holesterol tista krivca? Ravno zaradi vseh teh masti, žit in predelanih živil, danes dve tretjini prebivalcev zahodnega sveta trpita zaradi prevelike teže ali debelosti, pol prebivalcev zemlje jemlje zdravila, starejši ljudje celo povprečno 3 tablete na dan. 

MIT OVRŽEN.

Mit št. 3:

Žita lahko jemo v katerikoli obliki, brez da bi jih prej posebej pripravili

Izsledki tradicionalni kultur nam pravijo, da to ni mogoče. Tradicionalna ljudstva so žita namakala, nakalila, fermentirala, da so z njimi odstranila antihranila. 

"Z namakanjem žit se encimi in laktobakterije razgradijo in nevtralizirajo fetinsko kislino. Namakanje v topli vodi nevtralizira tudi zaviranje encimov, ki so v vseh žitih, zato se z njihovo nevtralizacijo spodbudi nastajanje mnogih dragocenih encimov, ki nam pomagajo izkoristiti veliko več vitaminov iz žit, zlasti tistih iz skupine B."

Danes torej ob vsej znanosti ne vemo kar so ljudje v preteklosti širom po svetu vedeli - kaj morajo narediti, da so zrnja lažje prebavljiva in koristnejša.

MIT OVRŽEN.

Več o temi na naši facebook strani in v reviji Misteriji. Knjigo lahko najdete na naši spletni strani www.misteriji.si

http://misteriji.si/art/0/Resnice_in_lazi_o_hrani

Damanhur - skupnost, ki se je razvila iz sanj

Damanhur njegovi prebivalci opisujejo kot kolektivne sanje, ki so se razvile v resničnost s pomočjo pozitivne misli. Damanhur je laboratorij za prihodnost, seme, ki raste že več kot 30 let, vseskozi pa napreduje in se obnavlja, da lahko prebivalcem prinese sanje, ki so jih nekoč sanjali skupaj. 

Vsakodnevno življenje

Temelj vsakodnevnega življenja Damanhurcev je želja vsakega od njih, da uresniči svoje sanje in hkrati tudi skupne sanje vseh Damanhurcev. Družbena struktura je bila v 30 letih Damanhurja spremenjena velikokrat, od prvih komun do današnje federacije. Danes deluje po neposredno demokratičnem sistemu, torej daje vsem prebivalcem možnost, da se vključijo v javno debato in skupaj izglasujejo predstavnike različnih funkcij. Vse spremembe pravil in norm so močno regulirane z ustavo, ki jo skupaj spreminjajo v skladu s cilji federacije Damanhur. Nekateri prebivalci Damanhurja tam živijo, nekateri pa zgolj sodelujejo pri njegovem razvoju. Tisti, ki v Damanhurju živijo, prebivajo v velikih hišah, kjer se oblikujejo jedrne družine, velike okoli 20 ljudi. V isti hiši prebivajo pari, pari z otroki, samski ljudje, mladi in starejši ljudje... tak sistem spodbuja izmenjavo informacij med različnimi starostnimi skupinami. Vsi imajo določen osebni prostor, nekatere prostore, npr. kuhinjo, sejne sobe, vrtove, pa si delijo. Hiše in ozemlje pripadajo agrokulturnim institucijam, v katerih ima prav vsak damanhurec vlogo sodelujočega člana. Vsak Damanhurec si v skladu z lastnimi cilji izbere s kom bo živel. Otroci živijo z lastnimi starši in vsak državljan federacije Damanhur je odgovoren za njihovo varnost ter dobro počutje. Obstajajo tudi posebna domovanja za starejše, kjer si mlajši in starejši državljani izmenjujejo pomoč oziroma dragocene izkušnje. Skrb za starejše je ena glavnih prednosti damanhurskega družbenega sistema. V Damanhurju je prepovedano kajenje, tako zunaj kot znotraj. To pravilo so sprejeli v znak spoštovanja do vseh živečih oblik, tako fizičnih kot subtilnih. Prav tako je prepovedano prekomerno popivanje in uporaba narkotičnih drog.

"V isti hiši prebivajo pari, pari z otroki, samski ljudje, mladi in starejši ljudje... tak sistem spodbuja izmenjavo informacij med različnimi starostnimi skupinami."

Ekologija in permakultura v Damanhurju

Damanhurci imajo planet za živo bitje, ki ga moramo spoštovati in varovati. Veliko sredstev Damanhurci vložijo v varovanje in ponovno vzpostavljanje gozdov, ki so bili poprej izkoriščani. Tovrstno izkoriščanje je prisililo živali h begu, ravnovesje na tem območju pa je bilo porušeno. Zato so Damanhurci skupaj s strokovnjaki pred leti začeli izjemno pomemben program, ki se ukvarja z obnovo teh gozdov. 

Damanhurci prebivajo v eko-hišah. Raziskovalna dejavnost, ki jo razvijajo v Damanhurju, jim je omogočila, da ves čas sledijo ekološkim smernicam in eksperimentirajo s tehnikami, materiali in inovativnimi rešitvami. Na ta način spoštujejo okolje. Vse hiše so v sožitju z okoljem. Damanhurci tako privarčujejo veliko energije. Poskušajo uporabiti že uporabljene materiale in iz njih narediti največ. Uvažajo tudi popolnoma ekološke materiale, kot so les, naravna kreda in glina.

Ustanovili so tudi "banko s semeni", ki shranjuje semena vseh rastlin in tako ohranja biodiverziteto oz. biološko raznolikost. Poleg banke s semeni imajo Damanhurci posebno zgradbo, imenovano "Crea", ki je center za raziskave in umetnost. Tam organizirajo umetniške delavnice, kjer skupaj kiparijo, slikajo, rišejo in delajo mozaike ali slike iz stekla. Delavnice vodijo izkušeni umetniki, ki imajo več kot 30 let izkušenj in so široko poučeni o umetnosti vseh obdobij. Prav tako je del "Crea" centra izjemno sodobno opremljena konferenčna dvorana. Iz tam včasih s pomočjo video kamer tudi v živo prenašajo dogajanje. V isti stavbi lahko najdemo tudi restavracijo, kavarno, laboratorij za raziskovanje kovin... Crea center je tudi eden večjih centrov za preučevanje vzdržljivostne energetike.

Skupnost Damanhur je leta 2005 dobila nagrado za najbolj napredno in koristno ekološko skupnost.

"Tam organizirajo umetniške delavnice, kjer skupaj kiparijo, slikajo, rišejo in delajo mozaike ali slike iz stekla. Delavnice vodijo izkušeni umetniki, ki imajo več kot 30 let izkušenj in so široko poučeni o umetnosti vseh obdobij. Prav tako je del "Crea" centra izjemno sodobno opremljena konferenčna dvorana."

Gospodarstvo in šolski sistem

Damanhurski gospodarski sistem je mešanica prostega podjetništva in solidarnosti ter skupne lastnine. Mešanica socialistične in liberalistične doktrine. S takim sistemom želijo ustvariti največ bogastva tako za posameznika kot tudi za družbo. Tak sistem se izraža v bogastvu hiš, šol, vrtov, gozdov, prav tako pa v občutku varnosti in vrednoti solidarnosti, ki sta v tej skupnosti močno poudarjena. 

Nekateri prebivalci so ustanovili lastna podjetja, nekateri so samozaposleni, nekateri delajo za italijanska podjetja, vsi pa neposredno nadzorujejo svoje prihodke. V nekaterih primerih so tisti, ki imajo družbeno pomembne vloge (kar za Damanhurce pomeni skrb za starejše, otroke, skrb za dom študij na fakulteti) vzdrževani s strani skupnosti.

V šolah se otroci učijo učenja. Naučijo se, kako se lahko v življenju iz vsega nekaj naučijo. Glavne vrednote in smernice njihovega kurikuluma so ustvarjalnost, duhovnost, spoštovanje različnosti, varovanje miru in okolja... Potovanje iz učilnice je v Damanhurju izjemno pomembno, saj poskušajo otroke v šolah naučiti čim več praktičnih stvari, prav tako pa nočejo, da so ujeti znotraj učilnice. Na šolah imajo organizirane tudi izmenjave, zato "damanhursko izkušnjo" doživijo tudi francoski, nemški, angleški (...) otroci. Otroci damanhurske šole so bili eni glavnih na številnih srečanjih Greenpeaca in so prevzeli vodilno vlogo na področju okolja. Prav tako sodelujejo v številnih kampanjah, ki opozarjajo o pomenu solidarnosti na svetu. Od leta 2005 je bila šola vsako leto nagrajena z zeleno zastavo s strani mednarodne organizacije, ki spodbuja okoljske projekte.

"V šolah se otroci učijo učenja. Naučijo se, kako se lahko v življenju iz vsega nekaj naučijo. Glavne vrednote in smernice njihovega kurikuluma so ustvarjalnost, duhovnost, spoštovanje različnosti, varovanje miru in okolja... Potovanje iz učilnice je v Damanhurju izjemno pomembno, saj poskušajo otroke v šolah naučiti čim več praktičnih stvari, prav tako pa nočejo, da so ujeti znotraj učilnice."

Filozofija Damanhurcev

Filozofija Damanhurcev temelji na pozitivni misli kot najboljšemu usmerjevalcu energije, mostu, ki povezuje ljudi. Pomembna dela damanhurske filozofije sta tudi uresničevanje sanj in stalna duhovna rast.

Damanhurci vztrajajo, da ima vsako človeško bitje božanski izvor in da je naša (njihova naloga) da spomin in zavedanje ponovno povzdignejo na raven praljudi. Po njihovem mnenju smo ob vsem stresu in težavam izgubili del spomina, ki nam omogoča zavedanje pomembnosti in izvora samih sebe. Človeštvo je del kompleksnega eko-sistema, ki vključuje rastline, živali, zemljo in razne duhovne sile, katerih vsaka je manifestacija sile, ki jo večina ver imenuje "Bog". Po njihovi filozofiji smo ljudje most med materialnim in spiritualnim. Vsi ljudje smo sposobni vzpostaviti sožitje med duhom in telesom. Ključnega pomena, da to uresničimo, je, da dvignemo kvaliteto našega odnosa s svetom in z življenjem samim. To lahko naredimo samo z dejanji. Razmišljanje moramo prevesti v dejanja. Premagati moramo egoizem in individualnost, spoštovati moramo vse življenjske oblike, predvsem pa moramo vso svojo energijo vložiti v dejanja, ne pa zgolj v razmišljanje.

"Človeštvo je del kompleksnega eko-sistema, ki vključuje rastline, živali, zemljo in razne duhovne sile, katerih vsaka je manifestacija sile, ki jo večina ver imenuje "Bog"."